V garaži se je pokvarila luč, pa tudi ročna svetilka ne vem, kam je izginila. In sedaj ne vem, kako naj pridem v tej večerni zimski temi, do vsega, kar potrebujem jutri za plezanje. Vse, kar imam, je aplikacija svetilke na telefonu, ki je ravno toliko svetila, da ji lahko rečem, da je. Vedno sem prepričana, da je ročna svetilka na svojem mestu, ker se mi zdi, da sem jo dala tja. Ampak ne vem, kako mi res ne uspe nikoli, da jo dam v spodnji predal, ampak neznano kam. Vsakič jo najdem namreč na popolnoma drugem mestu. Zadnjič je bila v hladilniku. Mislim, da sem šla enkrat zelo pozno na vrt po solato in očitno dala poleg solate v hladilnik še svetilko. So dobro, da je ročna svetilka trpežna in se ne uniči z nizkimi temperaturami.
Z aplikacijo na telefonu sem komaj, da našla, komplete za vpenjanje, vponke, vrv in vse kar potrebujem. Jaz mislim, da je vsega dovolj, vsaj kolikor sem preštela. Našla sem pa vsaj naglavno svetilko, ki lahko, da jo bom jutri potrebovala. Lahko se bo zgodilo, da bomo zelo pozni, ko bomo odhajali iz plezanja. Pa še za iskanje stvari po garaži mi je sedaj naglavna svetilka malce pomagala. Me pa še vedno zelo zanima, kam je izginila ročna svetilka, če ne drugega zato, da vidim, kam sem jo po svoji čudni logiki dala.
Po večerji sem še enkrat preverila, ali imam vse in kot kaže, imam vse. Vse je spakirano v avtu, samo še jaz moram jutri naspana in pravočasno vstati, pobrati še prijateljice, da gremo na izlet in to je to. Ura na srečo ni pozna in če grem v roku dveh ur spat, bom do šestih spala celih osem ur, kar je ravno prav. Nisem sicer imela te sreče, da bi se ročna svetilka pojavila kje, ampak, saj je še čas, da se pojavi.…
