Negovalka ima opravljeno ustrezno izobraževanje in je sposobna nuditi vso potrebno pomoč na vašem domu. V te programe skrbi za stare in bolne na domu so vključeni domovi upokojencev, centri za socialno delo ter posamezniki, ki imajo licenco za izvajanje storitev nege na domu. Poklic negovalke omogoča tudi samostojno delovanje v sklopu zasebništva. Mesto delovanja negovalke je na domu osebe, ki potrebuje pomoč. Negovalke so usposobljene za delo z različnimi gospodinjskimi stroji in pripomočki, kot so: štedilnik, stroj za pranje perila, stroj za pomivanje posode, sredstva za čiščenje, oprema za različna hišna opravila, orodja in pripomočki za izvajanje osebne nege.
Večinoma negovalki ni treba prinašati s seboj opreme in pripomočkov za osebno nego, ker jih ima praviloma oskrbovanec na njegovem domu. Le v primeru, da kaj od opreme manjka, se vsakokrat v dogovoru z oskrbovancem in njegovo družino določi, kaj bo treba dokupiti. Negovalka si svojega dela ne bi mogla niti predstavljati brez ustreznega avtomobila. Z njim prispe kar se da hitro in varno na oskrbovančevo domovanje. Ko je potrebno, pa lahko negovalka z avtomobilom pelje uporabnika na obisk zdravnika, gre v trgovino po hrano in ostale stvari, ki so potrebne za osebno nego in za opravljanje opravil v gospodinjstvu.
Negovalka mora pri svojem delu upoštevati načela etike, ki so zajeta v ustreznem kodeksu. Omeniti velja, da spada poklic negovalke med zelo zahtevne. Znanje negovalke mora biti dokaj obsežno. Ne smejo ji biti tuja opravila v gospodinjstvu. Vešča mora biti opravljanja osebne nege ter storitev s področja socialnega varstva. Pri svojem delu mora biti zmožna ažurnega in ustreznega odločanja. Negovalka mora opraviti ustrezno usposabljanje. Prestati mora tudi psihološki test ter pridobiti dovolj izkušenj. Skrbeti mora za svojo psihično in telesno kondicijo, tako da ima čim manj zdravstvenih težav.