Lahko bi rekli, da je šport kot pot v hribe, ko gibanje postane način življenja. Kako to mislim? Ko začneš hoditi v hribe, se tudi spremeniš. Tvoje zdravje gre na boljše, tvoje telo je bolj močno in duševno zrasteš. Vsi vemo, da to ni samo šport, ki je rekreacija. Je način življenja, ki združuje gibanje, mir, naravo in izziv. Lahko rečemo, da hribi imajo nekaj posebnega, kar drugi športi nimajo. Imajo občutek svobode, širine in hkrati ponižnosti. Z vsakim pohodom spoznamo, da smo del narave, nismo njihov lastnik. Ker hoja v hrib krepi srce, krvni obtok in mišice, izboljšuje ravnotežje in vzdržljivost. Hribi poskrbijo tudi za naš stres.
Meni je ta šport prinesel veliko. Prinesel mi je duševni mir, boljše počutje, fizično moč in spoznala sem dobre ljudi. Kako lepo mi je, ko vedno ko pridem na vrh enega hriba je nekdo na vrhu, ki ga poznam. Prijazno poklepetam in se imam lepo. Ljudje, ki začutijo, da bodo hodili v hribe, so posebni ljudje. Nekaj pri njih se premakne, da se odločijo, da gredo v hribe. Pri meni je bilo isto, čeprav sem bila v obdobju, ko bi lahko izbrala bilokateri šport, je to bil šport – hribi. Nekaj več mi dajo, nisem omejena na druge, na čas. Grem, ko sama čutim potrebo po tem. Za navdih in ideje pogosto pogledam na portal SLO24.si.
Je pa res, da na poti zelo rada srečam ljudi in poklepetam. Sem človek narave in gibanja v naravi. Tako da zame ni to nič čudnega, da sem izbrala to pot. Hribi so nekaj, kar ti da tisti potrebni mir. Ko se telo umiri in ni več nervozno. Ko ne čutim potrebe po dokazovanju. Res se imam lepo in upam, da mi hribi čimprej pokažejo, da je moje telo že bolj vitko in močno. To je moj cilj in zato sem izbrala ta šport.