Pri urejanju okolice hiše sem vsako leto potrebovala kakšen kos orodja več. Sčasoma se mi je nabralo že veliko različnih vrst orodij; manjše kose sem spravljala pod stopnice, večje pa nosila v garažo. Nekega leta se nisem več znašla, kje imam kaj pospravljeno. Iskanje in nošenje vrtnega orodja mi je vzelo veliko časa, saj pogosto nisem imela pri roki ravno tistega, kar sem potrebovala.
Razmišljala sem, da bi bilo najbolje, če bi imela vrtno lopo, kjer bi lahko imela vse shranjeno na enem mestu. Pregledala sem vrt in parcelo ter našla primeren prostor, kjer bi lahko stala lopa. Najprej sem si ogledala vrtne lope na internetu, da sem si lažje predstavljala, kako bi lahko videti moja lopa. Videla sem, da so lahko iz različnih materialov. Pred tem sem si predstavljala, da so vrtne lope samo lesene, potem pa sem ugotovila, da so na voljo tudi kovinske, iz kompozitnih materialov in celo iz PVC. Lesena bi bila najlepša, vendar bi zahtevala redno vzdrževanje, zaščito pred zimo in vročim soncem poleti. Razmišljala sem o kovinski lopi, a mi videz ni bil všeč; zdelo se mi je tudi, da bo zelo glasna, če se ob njo zaletiš ali nasloniš kaj na notranje stene. Drugače bi bila idealna, ker ne potrebuje vzdrževanja. Potem pa sem videla, da so vrtne lope iz kompozitnega materiala zelo dobra posnemovalka lesa in prav tako ne potrebujejo vzdrževanja. Nekako sem se že kar odločila za takšno lopo. Razmišljala sem o velikosti in oknih, saj sem želela imeti v lopi dovolj naravne svetlobe, da ne bi potrebovala napeljevati še elektrike. Na voljo je bilo veliko modelov po meri, zato sem izbrala tistega, ki je najbolj ustrezal mojim zahtevam.
Za postavitev je bila potrebna zelo trdna in ravna podlaga, ki mi jo je pripravil mož. Ko je bila vrtna lopa postavljena, sem vedela, da sem se prav odločila. Delo na vrtu je postalo lažje, imela sem več reda in vse je izgledalo bolj pospravljeno.